Po presenetljivem zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil, se bo odstavljeni venezuelski predsednik pojavil na zveznem sodišču v New Yorku, kjer se bo zagovarjal glede obtožb o narkoterorizmu.

Ameriški predsednik Donald Trump je po nedavni vojaški operaciji v Venezueli ponovno obudil svoje ambicije po ameriškem prevzemu Grenlandije, kar je sprožilo nove napetosti z Dansko. Trump je v nedeljo zvečer na krovu letala Air Force One poudaril, da so Združene države Amerike zainteresirane za otok zaradi strateške lege in nacionalne varnosti, hkrati pa je podvomil v sposobnost Danske za upravljanje tega ozemlja. Danska premierka Mette Frederiksen se je na izjave odzvala s pozivom Washingtonu, naj preneha z grožnjami o aneksiji. Sočasno se razmere v Venezueli po zajetju Nicolása Madura ne umirjajo. Trump je opozoril na možnost novega vojaškega posredovanja, če se začasna voditeljica Delcy Rodríguez ne bo podredila ameriškim zahtevam. Venezuelska opozicija pod vodstvom Edmunda Gonzáleza Urrutie je sicer pozdravila Madurov padec, vendar opozarja, da normalizacija države ne bo mogoča, dokler ne bodo izpuščeni vsi politični zaporniki in dokler se v celoti ne spoštuje volja ljudstva z lanskih volitev. Ameriški uradniki so medtem razkrili, da so bili ravno Madurovi posmehljivi nastopi in ples na televiziji v času največjih pritiskov ključni dejavnik, ki je Belo hišo prepričal v nujnost neposredne vojaške akcije.

Edmundo González Urrutia se je po zajetju Nicolása Madura v Venezueli oglasil v vlogi predsednika države in poudaril, da nobena demokratična tranzicija ni mogoča, dokler so v zaporih nepravično zaprti venezuelski državljani. V svojem nagovoru je zahteval takojšnjo izpustitev vseh političnih zapornikov ter izpostavil, da njegova legitimnost izhaja izključno iz suverene volje ljudstva, izražene na volitvah. Kot samooklicani vrhovni poveljnik je vojsko in varnostne sile opomnil, da morajo biti zvesti ustavi in republiki, ne pa posameznim političnim interesom. Medtem ko se González Urrutia uveljavlja kot nova politična avtoriteta, ameriško pravosodje še vedno išče Diosdada Cabella, vplivno osebnost nekdanjega režima in domnevnega vodjo narko-kartela Soles. Cabello se je po Madurovi aretaciji pojavil v javnosti s kljubovalnim sporočilom, vendar ostaja zadnji ključni cilj ameriških oblasti v širši preiskavi narkoterorizma. González Urrutia je ob tem dejal, da je bilo Madurovo zajetje s strani ameriških sil pomemben korak, vendar sam po sebi ni dovolj za popolno stabilizacijo in demokratizacijo Venezuele, ki se še vedno spopada z globoko politično krizo.

Venezuelski opozicijski voditelj Edmundo González Urrutia je v nedeljo poudaril, da nedavna aretacija Nicolása Madura s strani ameriških oblasti predstavlja pomemben korak, vendar sam po sebi ni zadosten za popolno stabilizacijo države. Po njegovih besedah bo dejanska normalizacija razmer v Venezueli mogoča šele takrat, ko bodo izpuščeni vsi državljani, ki so bili zaprti zaradi političnih razlogov. González, ki ga opozicija priznava kot legitimnega zmagovalca predsedniških volitev, je tako jasno začrtal naslednje pogoje za vzpostavitev demokratičnega reda. Izjave prihajajo v času izjemne politične negotovosti, ko opozicija po odstranitvi Madura poskuša prevzeti vodenje države. Voditeljica opozicije María Corina Machado je ob tem že pozvala h končanju obdobja Madurove vladavine in uradnemu imenovanju Gonzáleza na čelo države. Mednarodna skupnost pozorno spremlja razmere, saj aretacija dosedanjega predsednika in njegov prevoz v New York spreminjata geopolitično ravnovesje v regiji, medtem ko se v državi vrstijo pozivi k mirnemu prehodu oblasti in zaščiti človekovih pravic.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po bliskoviti ameriški vojaški operaciji »Absolute Resolve« v soboto prispel v New York, kjer se bo v ponedeljek soočil z zveznim sodnikom zaradi obtožb o narko-terorizmu. Ameriški agenti so Madura po pristanku prepeljali v prostore uprave za boj proti drogam (DEA) na Manhattnu, kasneje pa v pripor v Brooklynu. Operacija, ki so jo izvedle ameriške posebne enote, je sprožila mešane odzive v mednarodni skupnosti; medtem ko je Kitajska zahtevala takojšnjo izpustitev Madura in njegove soproge Cilie Flores, je nekdanja podpredsednica ZDA Kamala Harris dejanje označila za nezakonito in nepremišljeno. Istočasno se je iz izgnanstva oglasil opozicijski voditelj Edmundo González Urrutia, ki se je v videonagovoru prvič javno poimenoval za predsednika in voditelja države. González je poudaril, da ujetje Madura predstavlja pomemben korak, vendar obenem opozoril, da to za polno stabilizacijo Venezuele ne bo dovolj. V državi po aretaciji vlada velika negotovost, saj visoki uradniki prejšnjega režima trdijo, da bo vlada ostala enotna, medtem ko Združene države Amerike krepijo pritisk na prehodne oblasti v Caracasu.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je prvo noč preživel v zaporu v Brooklynu v New Yorku, potem ko so ga v soboto, 3. januarja 2026, v obsežni vojaški operaciji v Caracasu ujele ameriške posebne sile. Skupaj s soprogo Cilio Flores so ga prepeljali v Združene države Amerike, kjer se sooča z obtožbami zaradi narko-terorizma in zločinov proti človečnosti. Medtem ko njegovi privrženci v Venezueli zahtevajo njegovo izpustitev, del prebivalstva in begunci njegovo aretacijo pozdravljajo. Prvo zaslišanje pred sodnikom v New Yorku je predvideno za ponedeljek popoldne po lokalnem času. Politične razmere v Venezueli ostajajo napete, saj je tamkajšnja vojska za začasno predsednico države priznala dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez. Opozicijski voditelj Edmundo González Urrutia je aretacijo označil za pomemben, a nezadosten korak v smeri demokratičnih sprememb. Ameriški predsednik Donald Trump je medtem že izdal opozorila novi začasni voditeljici Rodríguezovi, mednarodna skupnost pa pozorno spremlja razvoj dogodkov v tej latinskoameriški državi.

V New Yorku so aretirali dosedanjega venezuelskega voditelja Nicolása Madura, ki se bo v ponedeljek popoldne moral zagovarjati pred ameriškim sodiščem. Edmundo González Urrutia, opozicijski kandidat na predsedniških volitvah leta 2024, je aretacijo označil za pomemben korak, a hkrati poudaril, da to še ni zadosten ukrep za vzpostavitev polne demokracije in pravičnosti v Venezueli. Dogodek predstavlja vrhunec dolgoletnih prizadevanj mednarodne skupnosti in venezuelske opozicije za uveljavitev odgovornosti za dejanja Madurovega režima. Proces se odvija v Združenih državah Amerike, kjer so zoper Madura že pred časom vložili obtožnice, povezane s trgovino z mami in kršitvami človekovih pravic. Pričakuje se, da bo začetek sodnega postopka sprožil širok odziv v mednarodni diplomaciji in močno vplival na notranjepolitično situacijo v Venezueli.

Na srečanju Celac ni bilo doseženo soglasje glede Venezuele. Venezuelski zunanji minister Yvan Gil je pozval države članice, naj zahtevajo izpustitev Nicolása Madura. Edmundo González Urrutia je dejal, da je Madurjeva aretacija pomemben, a ne zadosten korak za Venezuelo. Poudaril je, da je potrebno izpustiti politične zapornike in uveljaviti voljo ljudstva z zadnjih volitev. Diosdado Cabello ostaja pomembna figura, ki jo ameriška pravosodje še ni doseglo v primeru kartela los Soles.

Venezuelski opozicijski voditelj Edmundo González Urrutia se je po zajetju dosedanjega predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil razglasil za legitimnega predsednika države. V svojem nagovoru je poudaril, da nobena demokratična tranzicija ni mogoča, dokler so v zaporih nepravično zaprti politični zaporniki, zato je zahteval njihovo takojšnjo izpustitev. González, ki trdi, da je na predsedniških volitvah 28. julija 2024 premagal Madura, je oborožene sile Venezuele pozval k spoštovanju volilne volje ljudstva in uveljavitvi njegove zmage. Dan po vojaškem posredovanju Združenih držav Amerike je državljane pozval k strpnosti in delu za narodno enotnost. Čeprav je González označil zajetje Madura za pomemben korak, je opozoril, da to še ni dovolj za popolno normalizacijo razmer v državi. Poudaril je, da se Venezuela zdaj nahaja v novem političnem položaju, ki zahteva spoštovanje demokratičnih standardov in prehod v stabilno demokracijo. Opozicijska koalicija, združena v Platformo demokratične enotnosti (PUD), vztraja, da je bila Madurova razglasitev za zmagovalca v letu 2024 posledica volilne prevare, trenutni dogodki pa odpirajo pot za uveljavitev dejanskih rezultatov tistih volitev.

Francoski predsednik Emmanuel Macron se je po ameriški vojaški operaciji v Venezueli, v kateri so sile Združenih držav Amerike zajele predsednika Nicolása Madura, znašel pod plazom kritik domače opozicije. Macron je v svojem uradnem odzivu zgolj »vzel na znanje« konec Madurove vladavine in pozval k mirnemu demokratičnemu prehodu oblasti, pri čemer pa se ni opredelil do metod, ki jih je uporabila administracija Donalda Trumpa. Takšno stališče je sprožilo ostre odzive predvsem na levi strani političnega pola in med nekaterimi diplomati, ki Franciji očitajo opuščanje načel mednarodnega prava. Nekdanji premier Dominique de Villepin je predsednika Macrona obtožil podrejanja politiki Donalda Trumpa in opozoril, da je Francija s tem izgubila svojo neodvisno zunanjepolitično držo. Medtem ko so nekateri drugi evropski voditelji poudarili nujnost spoštovanja mednarodnih norm, so francoski kritiki Macronov molk o zakonitosti ameriškega posredovanja označili za neodgovorno ravnanje. Odziv je povzročil nelagodje celo znotraj predsednikovega lastnega političnega tabora, saj država tradicionalno zagovarja multilateralizem in nasprotuje enostranskim vojaškim posegom v suverene države.

Po zajetju Nicolása Madura je venezuelska vojska za začasno predsednico za obdobje 90 dni priznala Delcy Rodríguez, kar je potrdil tudi minister za obrambo Vladimir Padrino López. Donald Trump je Rodríguezovi zagrozil s posledicami. Edmundo González Urrutia, opozicijski voditelj, ki trdi, da je zmagal na predsedniških volitvah leta 2024, je pozval vojsko k izpolnitvi suverenega mandata in zahteva pravico do prevzema predsedniškega položaja. Medtem so se cene nafte znižale, kar je posledica ameriške operacije v Venezueli.

Francoski predsednik Emmanuel Macron se je v zadnjih dneh znašel pod plazom kritik domače politične javnosti in nekdanjih zaveznikov zaradi svojega odziva na ameriško vojaško operacijo v Venezueli, v kateri je bil zajet Nicolás Maduro. Kritiki, med katerimi je najglasnejši nekdanji premier Dominique de Villepin, Macronu očitajo odgovornost za "politiko podrejanja" Združenim državam Amerike pod vodstvom Donalda Trumpa. Medtem ko so nekateri evropski voditelji, kot sta britanski premier Keir Starmer in nemški kanclerski kandidat Friedrich Merz, ob padcu Madurovega režima poudarili nujnost spoštovanja mednarodnega prava, je Macron dejal le, da se "seznanja" s koncem diktature, kar je v Franciji sprožilo obtožbe o izdaji diplomatske neodvisnosti. Opozicija na levici in del predsedniškega tabora sta izrazila nerazumevanje nad dejstvom, da se Macron ni opredelil do nezakonitosti ameriškega vojaškega posredovanja na tujem ozemlju. Villepin je predsednikovo držo označil za "neodgovorno" in "slepo za realnost", ter namignil, da Macron poskuša pridobiti naklonjenost Washingtona na račun mednarodnih pravnih norm. Situacija je v Franciji sprožila širšo razpravo o vlogi države v mednarodnih odnosih in njeni sposobnosti ohranjanja avtonomne zunanje politike v senci ameriških interesov. Macronov poziv k "mirnemu in demokratičnemu prehodu" po mnenju kritikov ne opravičuje molka ob načinu, na katerega je bila izvedena aretacija izvoljenega, čeprav spornega, voditelja tuje države.

Vodja španske Ljudske stranke (PP) Alberto Núñez Feijóo je izrazil trdno podporo venezuelskima opozicijskima voditeljema Edmundu Gonzálezu Urrutii in Maríi Corini Machado kot edini legitimni poti za vrnitev svobode in demokracije v Venezuelo. Feijóo je poudaril, da sta González in Machado zastopnika mirne in ustavne tranzicije, medtem ko je ostro kritiziral podpredsednico Delcy Rodríguez, ki jo je označil za sokrivko diktature. Njegove izjave prihajajo neposredno po poročilih o obsežni ameriški vojaški operaciji, v kateri naj bi sile Združenih držav Amerike zajele dosedanjega predsednika Nicolása Madura. Španski opozicijski voditelj je ob tem izkoristil priložnost za kritiko vlade Pedra Sáncheza, saj meni, da španska socialistična izvršna oblast ni storila dovolj za zaščito demokratičnih sil v državi. Feijóo je izpostavil paradoks, da je španska vlada Gonzáleza umaknila iz države, medtem ko so Združene države Amerike z vojaškim posredovanjem z oblasti odstranile Madura, ki se je na položaju obdržal kljub volilnemu porazu. PP že vrsto let opozarja na zavezništva Madurovega režima, ki naj bi po njihovih navedbah segala tudi v kroge španske vlade, današnje dogodke pa označujejo za konec dolgoletnega zatiranja.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je s pozdravom konca režima Nicolása Madura in podporo ameriškemu vojaškemu posredovanju v Venezueli sprožil buren odziv v domači politiki. Macron je prek družbenega omrežja X aretacijo Madura, ki so jo 3. januarja 2026 izvedle ameriške sile, označil za osvoboditev venezuelskega ljudstva izpod diktature in pozval k takojšnjemu mirnemu prehodu oblasti pod vodstvom opozicijskega voditelja Edmunda Gonzáleza Urrutie. Njegova izjava je v Franciji naletela na ostre obsodbe, saj mu kritiki očitajo pomanjkanje diplomatske modrosti. Nekdanji francoski premier Dominique de Villepin je Macronovo stališče označil za slepo, nezavedno in neodgovorno. Villepin je v televizijskem nastopu opozoril, da se je predsednik osredotočil le na konec Madurove vladavine, pri tem pa popolnoma spregledal problematičnost samega ameriškega vojaškega napada na tuje ozemlje. Razprava v Franciji odraža širšo zaskrbljenost glede legitimnosti ameriškega posega in prihodnje vloge Francije v mednarodni diplomaciji, kjer se tradicija zagovarjanja suverenosti držav vse bolj krha.

Po aretaciji Nicolasa Madura je venezuelska vojska priznala podpredsednico Delsi Rodriguez kot začasno predsednico države. Ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil Rodriguezovi, da bo plačala višjo ceno kot Maduro, če ne bo ravnala "pravilno". Ruski podpredsednik varnostnega sveta Dmitrij Medvedev je dejal, da so poteze Trumpa v Venezueli sicer nezakonite, a skladne z interesi ZDA. Ameriški državni sekretar je izjavil, da Venezuela ni Irak ali Libija in da se ZDA ne vmešavajo v politične zadeve drugih držav, temveč ščitijo ameriške interese.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je po ujetju Nicolása Madura s strani ameriških sil napovedal, da bodo ZDA vodile Venezuelo do vzpostavitve pravičnega in uravnoteženega prehoda oblasti. Trump je izrazil dvom o sposobnosti opozicijske voditeljice Maríe Corine Machado za vodenje države, češ da nima zadostne podpore in ugleda znotraj Venezuele. Kljub temu Machado, ki je bila leta 2025 nominirana za Nobelovo nagrado za mir, poziva k takojšnjemu prevzemu oblasti s strani Edmunda Gonzáleza Urrutie. Operacija, ki je privedla do Madurovega odhoda, je sledila večkratnim zavrnitvam venezuelskega režima, da bi dosegel dogovor z Washingtonom. Medtem ko ameriška administracija načrtuje naslednje korake za stabilizacijo države, latinskoameriške sosede, vključno s honduraško Nacionalno stranko, izražajo podporo ameriškemu posredovanju in si prizadevajo za vrnitev demokracije v regijo. Ključno vprašanje ostaja, kdo bo dolgoročno prevzel vodenje države, saj Trumpova administracija očitno išče alternativne rešitve izven trenutnega opozicijskega vodstva.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je bil pridržan v operaciji ameriških oblasti v Caracasu, kar je sprožilo buren mednarodni odziv in politično vrenje v regiji. Operacija, ki so jo podprle Združene države Amerike pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa, sledi dolgoletnim obtožbam o Madurovi vpletenosti v narkoterorizem in trgovino z drogami. Pridržanje Madura in njegove soproge je povzročilo ostre delitve; medtem ko nekateri latinskoameriški voditelji dogodek označujejo za barbarsko dejanje, opozicija v Venezueli vidi priložnost za politično tranzicijo. Honduraška predsednica Xiomara Castro je ostro obsodila dejanje ZDA in ga označila za "barbarstvo", ob tem pa izrazila solidarnost z Madurom. Nasprotno je argentinska podpredsednica Victoria Villarruel pozdravila novico o zajetju in izrazila upanje na "ponovno rojstvo" Venezuele. V javnosti se je po daljšem času ponovno pojavila tudi opozicijska voditeljica María Corina Machado, ki je državljane pozvala k aktivaciji in poudarila, da mora vodenje države kot legitimni predsednik takoj prevzeti Edmundo González Urrutia. Razmere v državi ostajajo napete, saj se pričakujejo nadaljnji pravni postopki pred ameriškim pravosodjem.

Po Macronovih izjavah o potrebi po mirnem in demokratičnem prehodu oblasti v Venezueli po odstavitvi Nicolása Madura, je Venezuela napovedala diplomatske korake za preučitev odnosov s Francijo. Macron je izjavil, da bi lahko venezuelski predsednik postal Edmundo González, ki naj bi po mnenju opozicije zmagal na predsedniških volitvah leta 2024.

Združene države Amerike so 3. januarja 2026 izvedle vojaško operacijo v Caracasu, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Operacija je sledila večmesečnim napetostim in ameriškim obtožbam o Madurovi vpletenosti v narkoterorizem. Po uspešnem zajetju so se zvrstili odzivi svetovnih voditeljev, ki so razdeljeni glede legitimnosti uporabe vojaške sile na tujem ozemlju. Francoski predsednik Emmanuel Macron je operacijo pozdravil in izjavil, da se je venezuelsko ljudstvo končno osvobodilo diktature. Macron je pozval k mirnemu in demokratičnemu prehodu oblasti ter izrazil podporo opozicijskemu kandidatu Edmondu Gonzálezu Urrutii, da prevzame vodenje države v prehodnem obdobju. Podobno navdušenje je izrazil tudi ekvadorski predsednik Daniel Noboa, medtem ko je italijanska premierka Giorgia Meloni izrazila določene pomisleke glede same narave vojaškega posredovanja. Dogodek predstavlja vrhunec dolgoletnih prizadevanj ZDA za odstranitev Madura z oblasti, potem ko so nanj razpisale visoko tiralico. Trenutne razmere v Venezueli ostajajo negotove, medtem ko mednarodna skupnost pričakuje nadaljnje korake glede oblikovanja nove vlade in stabilizacije regije.

V Venezueli se je zgodil zgodovinski politični preobrat, potem ko so ameriške oblasti v okviru vojaškega osebja oziroma posebne operacije zajele dosedanjega predsednika Nicolása Madura. Po uradnih navedbah je bila operacija izvedena sredi napada, v katerem je bil Maduro pridržan. Takoj po objavi novice o njegovem zajetju se je v javnosti znova pojavila opozicijska voditeljica in nobelovka María Corina Machado, ki je državljane pozvala k takojšnji aktivaciji in budnosti do dokončne izvedbe tranzicije oblasti. Machadova je v svojem nagovoru poudarila, da mora Edmundo González Urrutia kot legitimni zmagovalec volitev nemudoma prevzeti predsedniško funkcijo. Medtem ko opozicija zahteva vzpostavitev nove ustavne ureditve, podpredsednica Venezuele in Madurovi privrženci zahtevajo takojšnjo izpustitev predsednika in njegove soproge. Dogajanje v Karakasu ostaja napeto, saj Združene države Amerike s svojo intervencijo končujejo dolgoletna prizadevanja za odstranitev Madura, ki so ga obtoževale narkoterorizma in nelegitimnega vladanja.

Po zajetju Nicolása Madura s strani Združenih držav Amerike so se odzvali različni evropski voditelji. Emmanuel Macron je izrazil zadovoljstvo in pozval k mirnemu prehodu oblasti pod vodstvom Edmunda Gonzáleza Urrutie. Daniel Noboa, predsednik Ekvadorja, je prav tako pozdravil ameriško operacijo. Vlada Venezuele pa je Macronove izjave, ki podpirajo prehod pod vodstvom opozicijskega voditelja Urrutie, označila za "nesramne". Giorgia Meloni je izrazila dvome glede ameriške vojaške akcije.

Portugalska vlada je uradno podprla vzpostavitev polne demokracije v Venezueli, pri čemer je zunanji minister Paulo Rangel izpostavil Edmunda Gonzáleza Urrutio kot prednostnega kandidata za prevzem predsedniškega položaja. Rangel je poudaril, da Portugalska zagovarja rešitev, ki bi državi prinesla stabilnost in demokratične standarde, obenem pa je priznal, da bi González lahko prevzel funkcijo v okviru prehodnega obdobja oziroma z določenim časovnim zamikom. Portugalska diplomacija s tem sledi širšim prizadevanjem mednarodne skupnosti za razrešitev politične krize po spornih volitvah v tej južnoameriški državi. Zunanji minister je v svojih izjavah komentiral tudi prizadevanja Združenih držav Amerike, ki jih je označil za dobronamerna. Po njegovih besedah je ključno, da se v Venezueli vzpostavi okolje, kjer bo spoštovana volja ljudstva, kar bi omogočilo konec trenutne politične pat pozicije. Portugalska, ki ima v Venezueli številčno diasporo, pozorno spremlja dogajanje in si prizadeva za diplomatsko rešitev, ki bi preprečila nadaljnje zaostrovanje razmer v regiji. Odločitev Lizbone odraža usklajen pristop z nekaterimi drugimi članicami Evropske unije, ki prav tako dvomijo v legitimnost trenutne oblasti pod vodstvom Nicolása Madura.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je pozdravil konec vladavine Nicolása Madura v Venezueli in izrazil polno podporo opozicijskemu voditelju Edmundu Gonzálezu Urrutii kot legitimnemu izvoljenemu predsedniku. Macron je po aretaciji Madura s strani ameriških sil poudaril, da so se Venezuelci končno rešili diktature, kar predstavlja pomemben mejnik za državo. Po mnenju francoskega predsednika mora prihodnje prehodno obdobje potekati na miren in demokratičen način, ob popolnem spoštovanju volje ljudstva. Elizejska palača je prek družbenih omrežij sporočila, da Francija priznava Gonzáleza Urrutio za zmagovalca volitev leta 2024 in ga vidi kot ključno osebnost, ki mora voditi politično tranzicijo. Macron v svojih izjavah ni neposredno komentiral same vojaške operacije Združenih držav Amerike, temveč se je osredotočil na prihodnjo stabilnost države. Njegove izjave odražajo širše stališče zahodnih sil, ki so že dlje časa opozarjale na nepravilnosti v venezuelskem političnem sistemu in podpirale demokratična prizadevanja opozicije.

Po aretaciji Nicolása Madura so se pojavili različni odzivi. Podpredsednica Delcy Rodríguez je zatrdila, da je Maduro še vedno predsednik Venezuele, in pozvala ZDA k njegovi izpustitvi. Argentina je izrazila stališče, da bi moral Edmundo González Urrutia prevzeti predsedniški položaj. Poudarjeno je bilo, da so venezuelske oborožene sile (FANB) v pripravljenosti, da zaščitijo državo, če bi se Maduru kaj zgodilo. Razkrito je bilo, da je Maduro pred prihodom na predsedniški položaj delal kot voznik avtobusa.

Združene države Amerike so v soboto izvedle oboroženo operacijo v Venezueli, v kateri so po potrditvi predsednika Donalda Trumpa prijele in iz države odstranile dosedanjega voditelja Nicolása Madura. Operacijo, ki so jo spremljale eksplozije v prestolnici Caracas, so venezuelski uradniki označili za neposreden napad in poskus prevzema nadzora nad naravnimi viri države. Podpredsednica Delcy Rodríguez je poudarila, da je vlada pripravljena braniti državo, in zavrnila možnost, da bi Venezuela postala kolonija. Mednarodna javnost se je na dogajanje odzvala deljeno. Francoski predsednik Emmanuel Macron je poudaril, da se je venezuelsko ljudstvo končno znebiilo Madurove diktature, ter pozval k mirnemu in demokratičnemu prehodu oblasti pod vodstvom Edmunda Gonzáleza Urrutie, ki naj bi bil izvoljen leta 2024. Podobno je predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola izrazila solidarnost z ljudstvom in dejala, da si Venezuela zasluži svobodo po letih zatiranja. Na drugi strani je Rusija ostro obsodila ameriško »oboroženo agresijo« in pozvala k nujni seji Varnostnega sveta ZN, pri čemer je poudarila pomen suverenosti latinskoameriških držav brez tujega vmešavanja.

Združene države Amerike so izvedle napad na Venezuelo, aretirale Nicolása Madura in ga obtožile narko-terorizma. Župan New Yorka, Zohran Mamdani, je dejal, da je napad kršitev ameriškega in mednarodnega prava ter ga označil za vojno dejanje. Maduro naj bi bil na poti v New York, kjer mu bodo sodili. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je ameriški napad ocenil kot nevaren precedens in poudaril pomen spoštovanja mednarodnega prava in Ustanovne listine ZN. Varnostni svet ZN bo v ponedeljek razpravljal o Venezueli. Obstaja možnost, da bo Maduro med sojenjem v ZDA pristal v newyorškem zaporu.

Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado je po poročilih o zajetju predsednika Nicolása Madura pozvala izvoljenega predsednika Edmunda Gonzáleza Urrutio, naj nemudoma prevzame vodenje države. Machado je poudarila, da je napočil čas za svobodo Venezuele, medtem ko je González Urrutia državljane obvestil, da so pripravljeni na obsežno operacijo obnove naroda. Dogajanje so podprle tudi sosednje in regionalne države, vključno s Panamo in Ekvadorjem. Panamski predsednik José Raúl Mulino je izrazil podporo urejenemu in legitimnemu procesu tranzicije oblasti, ekvadorsko zunanje ministrstvo pa je v uradni izjavi podprlo vrnitev demokratičnih institucij v državi. Razmere v Venezueli ostajajo napete, saj opozicija zahteva uveljavitev izidov zadnjih volitev, medtem ko mednarodna skupnost pozorno spremlja usodo Nicolása Madura po njegovem domnevnem pridržanju. Ta dogodek predstavlja vrhunec dolgotrajnih prizadevanj za zamenjavo socialističnega režima, ki so ga v zadnjih mesecih močno stopnjevale tudi napovedi o morebitnem posredovanju Združenih držav Amerike.

Venezuelska opozicijska voditeljica in Nobelova nagrajenka za mir María Corina Machado je v luči nedavnih poročil o možnosti aretacije Nicolása Madura s strani Združenih držav Amerike ponovno pozvala k demokratični tranziciji v državi. Machadova je poudarila, da se obdobje Madurove vladavine neizogibno izteka, ter se zavzela za to, da Edmundo González Urrutia, ki je po navedbah opozicije zmagal na predsedniških volitvah 28. julija 2024, uradno prevzame dolžnosti predsednika države. Liderka opozicije je v svojem nagovoru državljanom sporočila, da je nastopil čas za svobodo, in napovedala, da bo Maduro moral odgovarjati za domnevne zločine proti venezuelskemu ljudstvu. Edmundo González, ki trenutno uživa široko mednarodno podporo, velja za ključno osebnost pri vzpostavljanju nove oblasti, medtem ko se pritisk mednarodne skupnosti, predvsem ZDA, na sedanji režim v Caracasu stopnjuje. Razmere ostajajo napete, saj opozicija vztraja pri uveljavitvi volilnih rezultatov, ki jih trenutne oblasti ne priznavajo.

Venezuelci, ki so pobegnili pred chavističnim režimom in živijo v Córdobi, so z zadržanim veseljem sprejeli novice o zajetju Madura. Isabel Díaz Ayuso je izjavila, da je padec Madurovega režima izjemnega pomena, saj je Maduro po njenih besedah diktator, ki je ugrabil volitve in svoj narod.

Predsednika Venezuele, Nicolása Madura, so po prijetju v vojaškem kompleksu Fuerte Tiuna v Caracasu, prepeljali v New York. Tam so ga z vrečo na glavi in vklenjenega izkrcali z letala. V Venezueli so se državljani odzvali različno, nekateri so prijetje slavili, drugi so bili zaskrbljeni. Venezuelski državljani, ki živijo v Monterreyju, so prav tako proslavljali njegovo aretacijo.

ZDA so izvedle obsežen napad na vojaške in civilne cilje po Venezueli ter zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo ženo. Organizacija CODEPINK je dejanje označila za nezakonito vojno dejanje. Pred tem je Abascal pozval Madura, naj se preda ZDA. Poročajo tudi, da se Portugalci v Venezueli bojijo nasilja in poslabšanja humanitarne krize. Maduro je bil pred predsedniško funkcijo voznik avtobusa in sindikalist.

Venezuelska opozicijska voditelja María Corina Machado in Edmundo González Urrutia sta v skupnem novoletnem sporočilu poudarila, da bo leto 2026 ključno za konsolidacijo svobode v Venezueli. Izpostavila sta svojo neomajno zavezanost boju za demokracijo, ki se je stopnjeval po predsedniških volitvah leta 2024. Opozicija vztraja, da so bile te volitve, na katerih je bil za zmagovalca razglašen Nicolás Maduro, zaznamovane s prevarami. Medtem ko opozicija polaga upe v prihodnje leto, venezuelska vlada pod vodstvom Madura poudarja svojo sposobnost upiranja zunanjim pritiskom. Zunanji minister Yván Gil je v luči naraščajočih napetosti z Združenimi državami Amerike izpostavil moč režima. Opozicijska voditelja sta sporočilo objavila po koncu leta 2025, ki so ga zaznamovali številni politični in socialni izzivi, ter napovedala, da se bo njihova prizadevanja za politično spremembo v prihodnjem obdobju le še okrepila.

Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado načrtuje vrnitev v Venezuelo takoj, ko bo mogoče, potem ko je v Oslu prejela Nobelovo nagrado za mir. Machado ne načrtuje obiska Španije ali evropske turneje, ampak se želi osredotočiti na načrtovanje vrnitve v domovino. Pred vrnitvijo bo izkoristila čas za srečanje s prijatelji in družino, obisk zdravnika in opravljanje koristnih srečanj.

Norveški Nobelov inštitut je potrdil, da bo venezuelska opozicijska voditeljica Maria Corina Machado prisostvovala podelitvi Nobelove nagrade za mir v Oslu. Machado, ki živi v Venezueli v ilegali, naj bi se dogodka udeležila prihodnji teden.

Rafael Tudares Bracho, zet nekdanjega venezuelskega predsedniškega kandidata Edmunda Gonzáleza Urrutie, je bil v Venezueli obsojen na 30 let zapora zaradi obtožb o terorizmu. Njegova družina trdi, da so obtožbe lažne in da niso bili obveščeni o specifičnih obtožbah. Sojenje so označili za nepošteno.

Po skoraj dvajsetih letih vladavine stranke Gibanje proti socializmu (MAS) se v Boliviji obeta politični preobrat. Rodrigo Paz, sredinski senator, je zmagal na predsedniških volitvah in postal prvi konservativni voditelj v zadnjih desetletjih. Volitve so potekale v času hude gospodarske krize, bolivijski volivci pa so iskali kandidata, ki bi jih lahko popeljal iz nje. Paz in njegov protikandidat Jorge Quiroga sta ponujala podobne rešitve, pri čemer je levičarska politična opcija oslabljena.

Rodrigo Paz je prevzel predsedniški položaj Bolivije in napovedal načrte za ekonomske in državne reforme, s čimer želi narediti preobrat po 20 letih vladavine MAS. Sooča se z urgentnimi izzivi, kot so pomanjkanje goriva, vpliv Eva Moralesa in socialna nestrpnost, kot tudi s krizo v več sektorjih države.

V Bogoti sta bila venezuelska aktivista Yendri Velásquez in Luis Peche žrtvi napada, pri čemer sta bila ustreljena. Policija je kasneje v Subi našla vozilo, uporabljeno v napadu, in orožje. Peche je izjavil, da po napadu ne bo prenehal s svojim delom. Aktivista sta bila napadena, ko sta zapuščala sedež zagovornika ljudstva.

V Bogoti sta bila v strelskem napadu ranjena venezuelska aktivista Luis Peche Arteaga in Yendri Velásquez. Napad se je zgodil pred njunim domom v severnem delu Bogote. Luis Peche je izjavil, da kljub napadu ne bo prenehal s svojim delom.

Po prejemu Nobelove nagrade za mir je Maria Corina Machado izrazila hvaležnost za mednarodno podporo in poudarila, da je nagrada spodbuda za boj za svobodo. Objavljen je bil tudi video posnetek trenutka, ko je bila obveščena o nagradi. Javier Milei ji je čestital, Paulo Rangel pa jo je označil za velik zgled svetu.

Maria Corina Machado je prejela Nobelovo nagrado za mir zaradi njenega neutrudnega dela pri spodbujanju demokratičnih pravic v Venezueli. Nobelov odbor je poudaril njeno neomajno prizadevanje za ohranjanje plamena demokracije v vse večji temi. Kljub temu, da ji je bila onemogočena kandidatura na predsedniških volitvah leta 2024 proti Nicolasu Maduru, njeno delo ostaja izjemnega pomena.

Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado je prejela Nobelovo nagrado za mir 2025 za njeno neutrudno promocijo demokracije. Norveški Nobelov odbor jo je pohvalil kot poenotitveno figuro v venezuelski politični opoziciji in kot izjemen primer civilnega poguma v Latinski Ameriki. Machado je ob prejemu nagrade izrazila šokiranost.

Mariana González, hči opozicijskega voditelja Edmunda Gonzáleza Urrutie, je sporočila, da že devet mesecev nima nobenih informacij o svojem možu Rafaelu Tudaresu, ki je bil aretiran. Poudarila je, da njen mož nima nobene povezave s političnim konfliktom po razglasitvi Madura.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, je izjavil, da njegova država uživa večjo mednarodno podporo kot pred nedavnim povečanjem ameriške vojaške prisotnosti v Karibskem morju. Maduro je obsodil ZDA zaradi psihološkega, političnega, diplomatskega in vojaškega pritiska na Venezuelo, hkrati pa zatrdil, da ima podporo vojakov iz Latinske Amerike in Karibov pri obrambi države. Venezelski zunanji minister Yván Gil je dodal, da je Venezuela pripravljena odvračati kakršne koli "avanture" ZDA.

Po smrti Miguela Uribeja Turbaya so politiki Latinske Amerike izrazili obžalovanje in poudarili, da politično nasilje ne bi smelo prekinjati življenj. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je obsodil umor in pozval k mednarodni preiskavi.

Mariana González, hči venezuelskega opozicijskega voditelja Edmunda Gonzaleza Urrutie, je ponovila zahtevo po komunikaciji s svojim možem Rafaelom Tudaresom, ki je v priporu že 215 dni. González je izrazila zaskrbljenost, ker njenemu možu ni dovoljeno komunicirati z zunanjim svetom in ne ve, kje ga zadržujejo, kar ocenjuje kot prisilno izginotje. Tudares je po njenih besedah arbitrarno pridržan.

Največja venezuelska opozicijska koalicija, Demokratična unitarna platforma (PUD), je danes pozvala oblasti k takojšnji izpustitvi nekdanjega poslanca Freddyja Superlana, enega ključnih zaveznikov voditeljice María Corina Machado. Superlano je bil aretiran pred enim letom, 30. julija 2024, in je po navedbah opozicije v popolni izolaciji, brez stika z družino. Machado je poudarila, da je njegova aretacija del brutalnega vladnega napada na opozicijo, ki se je začel po predsedniških volitvah 28. julija 2024, na katerih je po njenih trditvah zmagal Edmundo González Urrutia.

Edmundo González Urrutia, ki ga deset držav, vključno z ZDA, Argentino in Perujem, obravnava kot izvoljenega predsednika Venezuele, je za BBC Mundo izjavil, da nikoli ni bil določen datum za njegovo vrnitev v Venezuelo. González Urrutia, ki je od septembra v izgnanstvu v Madridu, je poudaril, da njegova vrnitev še ni nastopila in da se ne nameravajo izpostavljati tveganju s takšno odločitvijo.

Opozicijske stranke v Venezueli in kandidat Edmundo González Urrutia so ob obletnici predsedniških volitev 28. julija 2024 ponovno poudarili, da so bile volitve 'zgodovinski podvig' in da je bil González Urrutia 'legitimni zmagovalec', kljub uradnim rezultatom. Platforma Unitaria vztraja, da so bile volitve goljufive in da je González Urrutia zmagal z več kot 80 % glasov. González Urrutia, ki je trenutno v izgnanstvu, je na družbenem omrežju X obsodil 'kraje ljudskega mandata' s strani vlade Nicolása Madura in pozval k nadaljevanju civilne organizacije, saj 'ni mogoče izgubiti pridobljenega terena'.

Nedavne občinske volitve v Venezueli, ki so potekale 27. julija, so razkrile različne poglede na udeležbo in rezultate. Poslanec Julio Chávez je izjavil, da so Venezuelci z 44-odstotno udeležbo poslali »sporočilo miru«, medtem ko opozicija volitve označuje kot »novo volilno farso« in izpostavlja visoko abstinenco kot znak zavračanja vladajočega režima. Predsednik Nicolás Maduro je razglasil »zgodovinsko zmago« Gran Polo Patriótico Simón Bolívar, ki je slavil v 285 od 335 občin, medtem ko Demokratična unitarna platforma vztraja pri zmagi svojega kandidata Edmunda Gonzáleza Urrutie na predsedniških volitvah pred enim letom, ki je prejel več kot 7 milijonov glasov. Volitve so zaznamovali široka mobilizacija vladajoče stranke in pozivi k abstinenci s strani opozicijskih sektorjev.